na citre obogatila Lucija Triler.

 

O avtorju

Matjaža Eržena (1948) Ločanom ni treba posebej predstavljati, poznamo ga kot dolgoletnega izvrstnega igralca v gledališču Loški oder, dobitnika Linhartove in Severjeve nagrade. 

Talenti so očitno pogosto v množini, tako je Matjaž že kot otrok kazal smisel za likovno ustvarjanje, učitelj, legendarni Pavle Bizovičar, tudi sam slikar, mu je večkrat dejal, da ‘se dobro zastopi z barvami’. Vključil ga je v likovni krožek, pa ga Matjaž žal ni mogel obiskovati, ker mama ni imela denarja za barvice. In tako je likovni talent v Matjažu dolgo miroval. Delovno dobo je preživel kot vodja prodaje v Iskri in se upokojil  l. 2008. Takrat je začel slikati, najpogosteje je prijateljem za rojstni dan namalal kakšen ženski akt, pa tudi drugi motivi so se našli: od krajin do portretov. Večinoma je delal, tako kot še danes, v pastelu, pa tudi z akrilom.

Razstavljal je v duetu z Janezom Rantom, več samostojnih razstav je imel tudi v prejšnji stavbi DU Šk. Loka (v Hodniku).

Tokratni ciklus pastelov Moje potovanje po Loki je nastajal približno deset let. Avtor si je zadal cilj, narisati najznačilnejše loške znamenitosti. Teh je 15, dodali pa smo pet znamenitosti iz drugih slovenskih mest, da damo potovanju nekoliko širši slovenski okvir. Kot prva in glavna  pa seveda ostaja Loka!

Pa še to: Matjaž Eržen je ‘sezonski slikar’, slika namreč vsako leto zgolj v zimskih mesecih, od 1. januarja pa tja do pusta. Zakaj? To je njegov osebni ritual očiščevanja telesa in duha, ko po norem decembru opusti slabosti teme, od preobilice hrane, pijače in hrupa ter prepusti roko papirju in kredam.

 

Prisrčno vabljeni!

Vabilo