avtorja,  sta zasnovali hčerka avtorja Tanja Kejžar in akad. slikarka Maja Šubic. Z glasbo in petjem ga bo obogatil Matej Šoklič, likovno oceno avtorjevih del pa je napisala Lota Kahne.

        

O avtorju 

Ivan Kejžar se je rodil 16. 1. 1931 v Zgornji Sorici. V družini so bili štirje otroci, in sicer trije bratje in ena sestra. Gimnazijo je obiskoval v Kranju, v Ljubljani je študiral gozdarstvo. Leta 1961 se je zaposlil pri Kmetijsko-gozdarski zadrugi Češnjica. Leta 1971 se je z družino iz Železnikov preselil v Škofjo Loko, kjer je na Gozdnem gospodarstvu  služboval do svoje upokojitve leta 1990.  Ima sina in hčerko.

Že zgodaj je odšel od doma, vendar se je vsake počitnice vračal v rodno vas, na katero je bil močno navezan. Občudoval je naravo vasi pod Ratitovcem, zanimala ga  je zgodovina vasi, spraševal se je o izvoru ledinskih imen. Ob upokojitvi je bil star 60 let in še poln delovnega elana. Lotil se je pisanja o  njemu tako ljubih krajev.

Nastala so naslednja dela. Moje knjige in akvareli:

Grohar in soriška dediščina, Vodnik po Groharjevi poti, 2008

Groharjeva pot se začne pred gostiščem Macesen v Sorici in se konča v Geblarjih, pri Martinu, kjer je Grohar živel.

Soriški rodovi, 2011

V knjigi piše avtor o soriški zgodovini, od naselitve naprej.

Atlas, Soriška ledinska imena, 2013

Soriška ledinska imena, so nastala iz tirolskega narečja, ki so ga govorili domačini. Soričane so  konec 13. stoletja naselili v prostor pod Ratitovcem freisinški škofje.p Gostota ledinskih imen v prostoru je bila pogojena z intenziteto obdelovanja zemlje. Vsaka njiva je imela svoje ime. Imena so  bila Ivanu Kejžarju uganka, saj ni vedel, kaj pomenijo, pa tudi nihče od starejših jih ni znal razložiti. Po upokojitvi je s slovarjem v roki, kasneje tudi s pomočjo Slovarja soriškega in rutarskega tirolskega narečja, našel odgovore.

Soriške družine, 2019

Družine obravnava avtor po naseljih in po domačijah. Vsako družino predstavi s hišnim imenom in statusom (kmet, bajtar, hišar, obrtnik, gostač), sledijo podatki: o zemljiški posesti od začetka 19. stoletja, izraženi v oralih in hektarjih, o izvoru hišnega imena, o raznih detajlih iz družinskega življenja, avtorjevi spomini na rojake, poroke in rodovnik.

Sorica v slikah, 2019

Zbirka fotografij je številna in pestra, obsega 473 slik. Prikazuje naselja, zaselke in posamezne domačije, obsega nekdanje njive, košenine in pašnike, zajema hribovit in gorat svet. Predstavlja prostor v vseh letnih časih.

Istočasno pa je svoje kraje upodobil tudi likovno. Ustvaril je več kot 100 akvarelov, ki prikazujejo Sorico v različnih letnih časih, tamkajšnje brzice in tolmune. Naslikal je tudi portrete nekaterih domačinov.

Vsa gradiva so dostopna na spletni strani https://ivankejzar.com/.

Tanja Kejžar

Avtorjeva dela 

Likovni motivi Ivana Kejžarja predstavljajo avtoportrete, portrete, človeške in živalske figure ter naravo ali pejsaž, ki prikazuje slikarjevo okolje (vasi, gorske prizore, vode …), skratka prostor, v katerem nam avtor ilustrativno sporoča pripoved in hkrati lepoto, ki je tako pomembna za smisel življenja.

Ilustrativne podobe na slikah težijo k realističnemu upodabljanju. Skozi različno realistično stilizacijo, od poenostavljenega do bolj dodelanega stila kažejo na slikarjev razvoj in odnos do sveta.

Ivan Kejžar se likovno začne izražati v navadnem svinčniku, ki ga previdno nadgrajuje z barvo. Črta s svinčnikom zarisuje jasne oblike. Ploskve podob pa so prefinjeno poslikane z zračnimi akvarelnimi barvami.

Slikarjev realistični stil na portretih posnema dokaj pravilno anatomijo obraza. Portreti izražajo veščino risarskega senčenja in ukvarjanja z nasebno senco, ki v sodelovanju z akvarelno barvo ustvarja realističen, skoraj fotografski kolorit kože. Na koži portretov opazimo mnogo risarskih in slikarskih detajlov. Portreti, postavljeni en face (frontalno, od spredaj) in v profilu na srednje velikih formatih so v simetrični likovni kompoziciji. Slikar kljub toplim, rjavim odtenkom akvarelnih barv in suhih pastelov izbira svetle, nenasičene barve v neizrazitih barvnih kontrastih, ki karakterizirajo hlad in resnobnost. Zaradi dosledne poslikave do črte, risarskega načina senčenja in posebnega, nediferenciranega izbora modrih in zelenih barvnih odtenkov hladno učinkujejo na gledalca. Figure večinoma sestavljajo uravnoteženo likovno kompozicijo.

Na manjših formatih vidimo anatomsko poenostavljene, skoraj karikature človeških in živalskih figur. Naivni, minimalistični stil podob in prostorov sestavljajo preproste poenostavljene oblike z določenimi disproporcionalnimi deli teles, ki na nekaterih delih delujejo kot humoristične in igrive karikature.

Na slikah ni podrobnosti, zato podobe ostajajo odprte, pripravljene na nadaljnjo obdelavo.

Akvarelno slikanje Ivana Kejžarja osvobaja kot ljubezen do domovine. 

Današnja likovna razstava Ivana Kejžarja govori o neskončnosti in bogastvu življenja. Življenja, ki od nas zahteva doslednost in jasnost, hkrati pa v njem vedno lahko najdemo svetlobo in nežno mehkobo.

Lota Kahne