Letovanje na Korčuli
V začetku septembra smo se Loški upokojenci odpravili na letovanje na Korčulo, zeleni otok s tisočletno zgodovino in bogato kulturno dediščino. Nastanjeni smo bili v hotelu Adria, nedaleč od Vele Luke

Mesto leži v zalivu z najbolj modrim morjem in najbolj zelenimi borovimi gozdovi okrog njega, kot jih opeva Oliver Dragojević v pesmi Vela Luka. Med neumornim cvrčanjem škržatov v borih lahko zaslutimo pripev njegove nesmrtne pesmi v poklon Veli Luki: »Kad ja vidim modro more i zelene borove, zakantat ču ovu pesmu za tebe«. Z vodičem Izakom smo tako najprej obiskali to prijetno staro dalmatinsko mesto s kamnitimi hišami in mogočnim zvonikom župne cerkve sv. Josipa, ki bdi nad strehami mesta. Na mestnem pokopališču pa smo se poklonili spominu na Oliverja Dragojevića.
Poleg kopanja v kristalno čistem modrem morju smo čas izkoristili tudi za spoznavanje notranjosti otoka. Obiskali smo mestece Blato in tipični Dalmatinski vasici Smokvico in Čaro. Hiše so stisnjene na pobočjih z zelenimi bori. Na terasah z dragoceno zemljo uspevajo oljke in trta, vse pa je obdano s suhozidi, ki so jih gradili rodovi otočanov.
Ozke ulice in trgi ob vaški cerkvi komaj omogočajo postanek turističnega avtobusa. Hiše mesteca Blato, upravnega središča Korčule, so razpostavljene po polkrožnih terasah nad oljčniki in vinogradi kot v nekakšen amfiteater.
Ogled znamenitega mesta Korčula pa je bil za ljubitelje starih dalmatinskih mest pravo doživetje. Čas se v njem šteje v stoletjih, saj so staro mestno jedro med obzidjem osnovali antični Grki pred vsaj 2500 leti na temeljih ilirske naselbine. 300 let star del mesta zunaj obzidja se šteje kot »novi« del mesta. Med hišami, stisnjenimi za obzidje s stražnimi stolpi, naj bi bila tudi rojstna hiša benečanskega popotnika Marka Pola.
Poleg kulturno zgodovinskih ogledov smo čas namenili tudi družabnim in športnim dejavnostim. Vsako jutro je potekala vadba pod Urškinim vodstvom, Izak pa je organiziral tudi že tradicionalni turnir v prstometu.
Za ljubitelje pohodništva je v okolici Vele Luke kar nekaj dobro označenih planinskih poti z lepimi razgledi.
Večeri na hotelski terasi so bili namenjeni prijetnemu druženju ob dalmatinski glasbi. Zadnji večer je bil namenjen razglasitvi rezultatov tekmovanja v prstometu in voščilu jubilantom okroglih obletnic, ki jih je agencija Loka Turist obdarila s ustekleničenim »zdravilom«. Razšli smo se ob toplih melanholičnih akordih pesmi Vela Luka, kot nostalgičen spomin na staro ljubezen, ki vabi nazaj: »Velu Luku, draga, ne zaboravi«.
Martin Bizjak
Nazaj